ZANIMIVOSTI

UPS, MOJA URA PRAVI, DA JE 23:59:60 …

Si že slišal, da občasno ure po svetu pokažejo čas 23:59:60? Takšen dogodek se zgodi na vsakih nekaj let. Ne moremo ga povsem natančno napovedati. Te zanima, zakaj nekateri dnevi niso dolgi natanko 24 ur? Preveri!

več...

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA PO SVETU

Verjetno si že večkrat zasledil, da so nas Avstralci prehiteli v praznovanju novega leta. Te zanima zakaj ure po svetu kažejo različno? Preveri.

več...

Imaš kakšno vprašanje ali komentar? POŠLJI NAM GA!

13 + 7 =

ČAS: Enote in predpone

Osnovna fizikalna enota za čas je sekunda [ s ].

1 tisočletje = 1000 let          1 stoletje = 100 let          1 desetletje = 10 let

1 leto = 365 dni (ALI 366 dni)

1 mesec = 30 dni (ALI 31 dni ALI 28 dni)

1 dan = 24 h

1 h = 60 min = 3600 s

1 min = 60 s

1 s = 1000 ms

V meniju ČAS  si spoznal različne pripomočke za merjenje časa. Izvedel si tudi, da so v preteklosti enote za merjenje časa prilagajali nekaterim naravnim pojavom. Tako je tudi danes.

Zemlja za pot okoli Sonca potrebuje nekoliko več kot 365 dni. Zato vsako 4. leto traja 366 dni. Tudi svetli in temni del dneva nista vedno enako dolga, saj je Zemlja nagnjena. Za en obrat okoli svoje osi pa potrebuje približno 24 ur, zaradi česar 1 dan na Zemlji traja 24 ur.

Na drugih planetih našega Osončja leto ne traja 365 dni, dan pa ne traja 24 ur. 1 leto pomeni čas, ki ga planet potrebuje za en obhod Sonca, 1 dan pa pomeni čas, ki ga planet potrebuje za en obrat okoli svoje osi. Različni planeti za pot okoli Sonca in za en obrat okoli svoje osi potrebujejo različno dolgo. Več o tem boš izvedel pri obravnavi astronomije.

Kako dolgi so dnevi na drugih planetih?

planet trajanje dneva [h na Zemlji]
Merkur 1,4
Venera 5,8
Zemlja 24
Mars 25
Jupiter 10
Saturn 11
Uran 17
Neptun 16

Vir: https://spaceplace.nasa.gov/days/en/

Pretvarjanje med enotami za čas:

Se še spomniš pravil za pretvarjanje s pomočjo predpon? Edini predponi, ki ju uporabljamo za izražanje enot za čas sta mili in mikro. Pretvorbe med ostalimi enotami ne vsebujejo desetiških potenc, saj so te enote definirane na podlagi naravnih dogodkov. Še vedno pa veljajo podobna pravila za pretvarjanje med enotami. Se jih še spomniš?

 

  1.  Katera enota je večja? Najprej moraš ugotoviti, ali pretvarjaš iz
        večje v manjšo, ali iz manjše v večjo enoto.
  2. Če pretvarjaš v manjšo enoto, uporabi MNOŽENJE. 
  3. Če pretvarjaš v večjo enoto, uporabi DELJENJE.
  4. Če ne pretvarjaš v ali iz osnovne enote, naredi postopen izračun.
        Najprej pretvori v osnovno enoto, nato pa v enoto, ki te zanima.

ZGLED: Maja je za pot iz Murske Sobote do Kopra porabila 150 min. Koliko ur je trajala njena pot?

Postopek reševanja:

Osnovna enota za merjenje časa je sekunda, vendar lahko narediš direkten izračun.

Ker je ura večja enota od minute, uporabimo deljenje. 1 ura je enaka 60 minutam.

150 min = (150 : 60) h = 2,5 h

ODGOVOR: Maja je za pot iz Murske Sobote do Kopra porabila 2 uri in pol.

SPREMLJAJ UČNE CILJE

  • Opredeli pojme: fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava,
  • prepoznaj izbrane fizikalne količine,
  • samostojno izvedi meritev dolžine ali časa,
  • izračunaj povprečno
    vrednost in grobo oceni napako meritve,
  • uporabi ustrezne enote za izbrane fizikalne količine,
  • usvoji predpone in po predponah ugotovi pretvornike med merskimi enotami,
  • spoznaj, da so izmerjene vrednosti fizikalnih količin nenatančne,
  • spoznaj smisel in potrebo po enotnem merskem sistemu.
Dostopnost