ZANIMIVOSTI

UPS, MOJA URA PRAVI, DA JE 23:59:60 …

Si že slišal, da občasno ure po svetu pokažejo čas 23:59:60? Takšen dogodek se zgodi na vsakih nekaj let. Ne moremo ga povsem natančno napovedati. Te zanima, zakaj nekateri dnevi niso dolgi natanko 24 ur? Preveri!

več...

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA PO SVETU

Verjetno si že večkrat zasledil, da so nas Avstralci prehiteli v praznovanju novega leta. Te zanima zakaj ure po svetu kažejo različno? Preveri.

več...

Imaš kakšno vprašanje ali komentar? POŠLJI NAM GA!

1 + 4 =

ČAS: Kaj je novega?

Za merjenje časa pri izvajanju fizikalnih eksperimentov uporabljamo štoparico. V resnici ne merimo dejanskega časa, temveč spremembo časa od začetka opazovanja do nekega pojava.

Primeri uporabe štoparice:

  1. Merjenje časa, ki ga Metka potrebuje, da preteče 60 m.
  2. Merjenje časa, ki preteče med vožnjo od doma do babičine hiše.
  3. Merjenje časa, v katerem se voda ohladi iz 35 °C na 25 °C.
  4. Merjenje časa, ki ga nihalo potrebuje za en nihaj.

POSKUS: Izdelajo matematično nihalo. Na vrvico obesi manjšo žogico (npr. skokico) in jo obesi, da prosto obvisi. Ugotovi, kakšen je nihajni čas takšnega nihala. Nihalo izmakni iz ravnovesne lege kot je prikazano v posnetku. S štoparico izmeri čas desetih nihajev. Izračunaj nihajni čas (čas enega nihaja).

Nitno nihalo by P Podboj is licensed under CC BY-NC-ND 4.0

  1. Meritev izvedi pri treh različnih dolžinah vrvice (npr. 50 cm, 75 cm in 100 cm). Pazi, da bo začetni odmik od ravnovesne lege enak za vse meritve.  Meritve opravi z isto žogico. 
    Ali dolžina vrvice vpliva na nihajni čas?
  2. Spreminjaj začetni odmik od ravnovesne lege (npr. 5°, 10°, 15°). Vse meritve opravi z isto žogico, ki ves čas visi na isti dolžini. 
    Ali odmik od ravnovesne lege vpliva na nihajni čas?
  3. Meritev opravi z dvema različno težkima žogicama (npr. skokica in pink-ponk žogica). Pazi, da bosta začetni odmik od ravnovesne lege in dolžina vrvice enaka pri obeh meritvah.
    Ali masa nihala vpliva na nihajni čas?

Če nisi bil dovolj natančen pri merjenju, meritve večkrat ponovi. Upoštevaj povprečni rezultat. Svoje ugotovitve primerjaj s sošolcem.

POSKUS: S sošolci izvedite naslednji poskus. Postavite se v krog. Eden izmed vas naj ima v eni roki štoparico. Z drugo roko naj hkrati stisne sošolčevo roko in sproži štoparico. Stiske rok prenašajte med seboj. Najprej prvi stisne roko drugemu, nato drugi tretjemu, nato tretji četrtemu in tako naprej, dokler se stisk roke ne vrne do sošolca s štoparico. Ko ta začuti zadnji stisk roke, naj preneha z merjenjem časa.

Izračunajte povprečni reakcijski čas enega učenca.

 

Poskus ponovite trikrat. Ali ste vsakič izračunali enak reakcijski čas? Pojasnite.

SPREMLJAJ UČNE CILJE

  • Opredeli pojme: fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava,
  • prepoznaj izbrane fizikalne količine,
  • samostojno izvedi meritev dolžine ali časa,
  • izračunaj povprečno
    vrednost in grobo oceni napako meritve,
  • uporabi ustrezne enote za izbrane fizikalne količine,
  • usvoji predpone in po predponah ugotovi pretvornike med merskimi enotami,
  • spoznaj, da so izmerjene vrednosti fizikalnih količin nenatančne,
  • spoznaj smisel in potrebo po enotnem merskem sistemu.
Dostopnost