V Združenem kraljestvu in njegovih kolonijah ter v ZDA so uporabljali sistem merskih enot imenovan imperialne enote oziroma angleški merski sistem. Danes so vse dežele sveta, razen ZDA, Liberije in Mjanmara prešle na mednarodni sistem enot SI.
ZANIMIVOSTI
ZAKAJ LE 42 PREPOGIBOV PAPIRJA, DA DOBIMO RAZDALJO MED ZEMLJO IN LUNO?
Luna je od Zemlje oddaljena približno 384 400 km. Da takšno razdaljo »sestavimo« moramo navaden list papirja prepogniti 42 krat. Preberi si, zakaj le tolikokrat prepognemo papir in dobimo razdaljo med Zemljo in Luno.
Imaš kakšno vprašanje ali komentar? POŠLJI NAM GA!
DOLŽINA: Kaj je novega?
Dolžina je fizikalna količina s katero opredelimo razdaljo med dvema točkama. Različne razdalje različno označimo: dolžino označimo s črko d ali l, razdaljo in pot s črko s, globino in višino s črko h, polmer kroga s črko r.
Merske priprave
Na prejšnji strani Kaj že vem? si ponovil katere so nekatere merske priprave za merjenje dolžine. To so merilni trak, ravnilo in kljunasto (pomično) merilo. Poleg naštetih poznamo še druge merske priprave za merjenje dolžine: mikrometer in laserski merilnik razdalje.
MIKROMETER
Mikrometer je merilna priprava za merjenje majhnih razdalj, z natančnostjo do 0,01 mm. Največkrat se ga uporablja v strojništvu. V spodnjem videoposnetku je predstavljena uporaba mikrometra.
Najprej zapišemo vrednost na osnovni skali mikrometra. Nato z vrtenjem drsnika poiščemo vrednost, pri kateri se črtica na osnovni skali najbolje prekriva s črtico na drsniku. Ta vrednost predstavlja decimalke meritve v milimetrih.
LASERSKI MERILNIK RAZDALJE
Laserski merilnik razdalje meri razdaljo s pomočjo pošiljanja in sprejemanja svetlobnega signala oziroma laserskega curka. S pritiskom na gumb merilnik pošlje laserski curek proti merjeni točki, v kateri se curek odbije nazaj do merilnika. Nato merilnik izračuna razdaljo med njim in merjeno točko glede na časovni interval med poslanim in sprejetim laserskim curkom. Meritve so izmerjene do 2 mm natančno.
SPREMLJAJ UČNE CILJE
- Opredeli pojme: fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava,
- prepoznaj izbrane fizikalne količine,
- samostojno izvedi meritev dolžine ali časa,
- izračunaj povprečno
vrednost in grobo oceni napako meritve, - uporabi ustrezne enote za izbrane fizikalne količine,
- usvoji predpone in po predponah ugotovi pretvornike med merskimi enotami,
- spoznaj, da so izmerjene vrednosti fizikalnih količin nenatančne,
- spoznaj smisel in potrebo po enotnem merskem sistemu.