V OSNOVNI ŠOLI
Si že slišal, da občasno ure po svetu pokažejo čas 23:59:60? Takšen dogodek se zgodi na vsakih nekaj let. Ne moremo ga povsem natančno napovedati. Te zanima, zakaj nekateri dnevi niso dolgi natanko 24 ur? Preveri!
Verjetno si že večkrat zasledil, da so nas Avstralci prehiteli v praznovanju novega leta. Te zanima zakaj ure po svetu kažejo različno? Preveri.
Na prejšnji strani si spoznal kako izračunati povprečno vrednost. Povprečna dolžina Metkinega koraka in povprečni čas Majine hoje v šolo sta odvisna od natančnosti njunega merjenja. Ali samo Maja in Metka vplivata na natančnost pri merjenju?
Pri merjenju je natančnost izmerjene vrednosti odvisna od napake, ki jo naredi človek pri merjenju in od natančnosti merske priprave.
Merske priprave imajo napake oziroma odstopanja od prave vrednosti običajno zabeležene na zadnji strani merilnika. Za primer si oglej spodnji dve sliki. Na levi sliki je prikazano merjenje mandarine s tehtnico. Na desni sliki pa je prikaz podatkov za kuhinjsko tehtnico.
Merjenje mandarine by A Bertoncelj is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Iz zapisanih podatkov na zadnji strani tehtnice lahko razbereš, da lahko tehtnica meri mase teles do največ 5000 g = 5 kg in pri tem je možno odstopanje do 1 g.
Pravilen zapis meritve je tako:
 |
Prava vrednost mase je lahko do 1 g večja ali do 1 g manjša od zapisane vrednosti na kuhinjski tehtnici. Vrednost mase mandarine je na intervalu med 50 g in 48 g.
Nenatančno merjenje človeka lahko zmanjšamo na dva načina.
1. NAČIN: Upoštevamo vsa navodila za pravilno merjenje in uporabo merilnih priprav.
2. NAČIN: Opravimo več meritev iz katerih nato izračunamo povprečno vrednost meritev.
Na strani Povprečna vrednost je izračunan povprečni čas Majine hoje od doma do šole. Maja je izmerila, da za pot povprečno potrebuje 248 sekund. V spodnji tabeli so prikazane meritve in odstopanje posamezne meritve od povprečne vrednosti.
| Dan | Čas hoje [s] | Odstopanje od povprečne vrednosti [s] |
| Ponedeljek | 242 | -6 * |
| Torek | 253 | +5 |
| Sreda | 248 | 0 |
Natančnost Majine meritve izračunamo tako, da izločimo eno tretjino meritev (označeno z *), ki imajo največ odstopanja. Ena tretjina treh meritev v Majinem primeru je ena. Zato izločimo eno najvišje odstopanje od povprečne vrednosti, ki pa je -6. Naslednje največje odstopanje predstavlja natančnost meritve. Iz podatkov v tabeli ocenimo, da je natančnost Majine meritve 5 sekund in rezultat lahko zapišemo:
 |
