Če bi tehtnico odnesel v vesolje in se z njo stehtal npr. na Luni, bi tehtnica kazala manj kot na Zemlji. Te zanima zakaj? Tehtnica v resnici ne meri mase, temveč težo.
ZAKAJ NA LUNI TEHTAMO MANJ KOT NA ZEMLJI?
več...
ZANIMIVOSTI
Imaš kakšno vprašanje ali komentar? POŠLJI NAM GA!
Zakaj prakilogram ne tehta 1 kg?
Prototype kilogram replica by Japs 88 is licensed under CC BY-SA 4.0
Kilogram smo do leta 2019 definirali s pomočjo predmeta, shranjenega v Parizu, ki ga imenujemo prakilogram. Ta naj bi tehtal natanko en kilogram. Njegove kopije so bile shranjene na različnih uradih za meroslovje po svetu, z njihovo pomočjo pa so izvajali natančne meritve mase.
Pred nekaj leti pa so ugotovili, da se masa prakilograma nekoliko spreminja. Posledično so se znanstveniki odločili poiskati drugačno definicijo kilograma, ki je univerzalna. Kilogram so tako na zelo zapleten način definirali s pomočjo Planckove konstante, ki jo boš spoznal v srednji šoli. Več o novi definiciji kilograma lahko izveš v spodnjem posnetku. Oglej si prvi del do 2:53.
Za razumevanje posnetka boš potreboval spodnja pojma:
foton – majhen delec, ki prenaša energijo valovanja
elektromagnet – vrsta magneta (več o magnetih boš izvedel ob koncu 9. razreda)
SPREMLJAJ UČNE CILJE
- Opredeli pojme: fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava,
- prepoznaj izbrane fizikalne količine,
- samostojno izvedi meritev dolžine ali časa,
- izračunaj povprečno
vrednost in grobo oceni napako meritve, - uporabi ustrezne enote za izbrane fizikalne količine,
- usvoji predpone in po predponah ugotovi pretvornike med merskimi enotami,
- spoznaj, da so izmerjene vrednosti fizikalnih količin nenatančne,
- spoznaj smisel in potrebo po enotnem merskem sistemu.
