V OSNOVNI ŠOLI
Si že slišal, da občasno ure po svetu pokažejo čas 23:59:60? Takšen dogodek se zgodi na vsakih nekaj let. Ne moremo ga povsem natančno napovedati. Te zanima, zakaj nekateri dnevi niso dolgi natanko 24 ur? Preveri!
Če bi tehtnico odnesel v vesolje in se z njo stehtal npr. na Luni, bi tehtnica kazala manj kot na Zemlji. Te zanima zakaj? Tehtnica v resnici ne meri mase, temveč težo.
Verjetno si že večkrat zasledil, da so nas Avstralci, Kitajci ali Japonci prehiteli v praznovanju novega leta. Po drugi strani pa Američani in Mehičani novo leto dočakajo šele nekaj ur kasneje kot mi.
Zemlja kroži okoli svoje osi. Ena izmed posledic takšnega kroženja je menjavanje svetlega in temnega dela dneva. Ko se pri nas mrači, imajo na drugem koncu sveta morda sončno jutro. Ali pa je ravno obratno. Glede na svetli in temni del dneva so definirane dolžine ur pa tudi čas na posameznem delu Zemlje.
Na spodnji sliki lahko vidiš z rdečimi lomljenkami razmejene časovne pasove. Ure na območjih, ki se nahajajo v istem časovnem pasu, vedno kažejo enako. Slovenija se v celoti nahaja v srednjeevropskem časovnem pasu. Obstajajo tudi države, čez katere poteka več časovnih pasov. Takšna država je npr. Kanada. Na spodnji sliki si lahko ogledaš, kako so potekali časovni pasovi leta 2012.
Standard time zones of the world (2012) by Poulpy is licensed under CC BY-SA 4.0
Poleg tega, da ure kažejo v različnih mestih sveta različne čase, pa je lahko v dveh različnih krajih v nekem trenutku različen tudi datum. Datum je določen glede na datumsko mejo. Ta poteka med Azijo in Ameriko. Države Oceanije in Azije najprej dočakajo nov dan – tudi 1. januar, ameriške države pa ga dočakajo zadnje. Najprej novo leto dočaka otoška država v Tihem oceanu, ki se imenuje Karibati, najkasneje pa v novo leto vstopijo prebivalci Ameriške Samoe.
Na spodnji sliki je z rdečo označena datumska meja. Ure ob sliki so le približno usklajene med seboj, saj meje časovnih pasov ne sovpadajo s poldnevniki.
