Verjetno si že večkrat zasledil, da so nas Avstralci prehiteli v praznovanju novega leta. Te zanima zakaj ure po svetu kažejo različno? Preveri.
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA PO SVETU
več...
ZANIMIVOSTI
ZAKAJ NA LUNI TEHTAMO MANJ KOT NA ZEMLJI?
Če bi tehtnico odnesel v vesolje in se z njo stehtal npr. na Luni, bi tehtnica kazala manj kot na Zemlji. Te zanima zakaj? Tehtnica v resnici ne meri mase, temveč težo.
Imaš kakšno vprašanje ali komentar? POŠLJI NAM GA!
UPS, MOJA URA PRAVI, DA JE 23:59:60
Zagotovo si opazil da letom, ki so deljiva s 4 in niso deljiva s 100, dodajamo en dan t.j. 29. februar. Občasno pa nekaterim letom dodamo tudi eno samo sekundo.
Zakaj? Trajanje dneva so znanstveniki določili s pomočjo atomskih ur, ki si jih lahko spoznal že v videoposnetku o zgodovini merjenja časa. V resnici pa dan na Zemlji ne traja polnih 24 ur. Hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi se ves čas zmanjšuje – posledično pa se dolžina dneva na Zemlji daljša. Sprememba je skoraj neopazna, vendar lahko povzroči kar nekaj preglavic.
Posledično so se znanstveniki odločili, da občasno 31. decembra ali 30. junija dodamo dnevu še eno sekundo. Dodajanje sekund se ne dogaja v periodičnih intervalih (kot dodajamo 29. februar), napovedo ga lahko le približno pol leta pred izvedbo. Takšno podaljševanje časa pa lahko povzroči tudi kar nekaj težav. Med drugim vpliva na delovanje računalnikov in spletnih strani.
V spodnji preglednici so zbrani nekateri datumi, ko smo dodali t.i. prestopno sekundo. Po navadi prestopno sekundo dodamo ob času 23:59:60. V računalništvu se v zadnjih letih raje odločijo za postopno dodajanje čez celoten dan (vsaki minuti dodajo le delček sekunde). Na takšen način zmanjšajo negativne vplive na delovanje spletnih strani.
| Leto | 30. junij | 31. december |
| 1972 | +1 | +1 |
| 1973 | +1 | |
| 1974 | +1 | |
| 1975 | +1 | |
| 1976 | +1 | |
| 1977 | +1 | |
| 1978 | +1 | |
| 1979 | +1 | |
| 1980 | ||
| 1981 | +1 | |
| 1982 | +1 | |
| 1983 | +1 | |
| 1984 | ||
| 1985 | +1 | |
| 1986 | ||
| 1987 | +1 | |
| 1988 | ||
| 1989 | +1 | |
| 1990 | +1 | |
| 1991 | ||
| 1992 | +1 | |
| 1993 | +1 | |
| 1994 | +1 | |
| 1995 | +1 | |
| 1996 | ||
| 1997 | +1 | |
| 1998 | +1 | |
| 1999 | ||
| 2000 | ||
| 2001 | ||
| 2002 | ||
| 2003 | ||
| 2004 | ||
| 2005 | +1 | |
| 2006 | ||
| 2007 | ||
| 2008 | +1 | |
| 2009 | ||
| 2010 | ||
| 2011 | ||
| 2012 | +1 | |
| 2013 | ||
| 2014 | ||
| 2015 | +1 | |
| 2016 | +1 | |
| 2017 | ||
| 2018 | ||
| 2019 | ||
| 2020 |
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Leap_second
Nazadnje smo prestopno sekundo dodali leta 2016. Skupno pa smo jih zaenkrat dodali že 37.
SPREMLJAJ UČNE CILJE
- Opredeli pojme: fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava,
- prepoznaj izbrane fizikalne količine,
- samostojno izvedi meritev dolžine ali časa,
- izračunaj povprečno
vrednost in grobo oceni napako meritve, - uporabi ustrezne enote za izbrane fizikalne količine,
- usvoji predpone in po predponah ugotovi pretvornike med merskimi enotami,
- spoznaj, da so izmerjene vrednosti fizikalnih količin nenatančne,
- spoznaj smisel in potrebo po enotnem merskem sistemu.
